TRETAMARA

TC6

Ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov

Projekt v številkah

Trajanje:

24 mesecev

Začetek: 03.02.20

Konec: 28.02.22

Št. partnerjev: 4

Trenutno stanje projekta

Celotni znesek:

820.000,00€

Prispevek ESRR:

697.000,00€

The project in numbers

Trajanje:

24 mesecev

Start / End:

03.02.20 to 28.02.22

Project progress:

80%

Budget:

820000.00€

Prispevek ESRR:

697000.00€

TRETAMARA

Grebeni, biogene formacije in druga morska okolja severnega Jadrana: predlogi za upravljanje

Prednostna os 3

Varstvo in spodbujanje naravnih in kulturnih virov

Specifični cilj:

SC 3.2.

Prednostna naložba:

PN 6d

Tipologija:

Standard

Splošni cilj projekta:

Cilj projekta TRETAMARA je oblikovati smernice, glede katerih obstaja soglasje na nadnacionalni ravni, za celostno upravljanje morskih habitatov izrednega ekološkega pomena v popolni sinergiji s splošnim ciljem programa, Spodbujanje čezmejne trajnosti in upravljanja, in s projektnimi ukrepi za zaščito in spodbujanje naravnih virov ter okrepitev upravljanja ekosistemov za trajnostni razvoj ozemlja.

Povzetek projekta:

V severnem Jadranu so prisotni morski in obalni habitati, ki podpirajo ogromno živalsko in rastlinsko biotsko raznovrstnost, ki je značilna za biogene-geogene formacije Furlanije Julijske krajine in Benečije, formacije iz mrtvih koralitov sredozemske kamene korale (Cladocora caespitosa) na slovenski strani in številne obalne ZSC-ZPS. Rezultati projekta Trecorala (Interreg Ita-Slo 2007-13) so omogočili ovrednotenje ekološkega stanja geo-biogenih formacij, ki so bile priznane kot območja, ki so v interesu skupnosti (OIS) zaradi prisotnosti prednostnih habitatov, kot so koraligen in morsko dno z rodoliti in maerl. V Sloveniji so formacije sredozemske kamene korale prisotne ob mejah naravnega spomenika Debeli rtič in naravnega rezervata Strunjan. Namen projekta TRETAMARA je izkoristiti predhodno znanje in ovrednotiti najboljše prakse upravljanja, kar vodi k pripravi dokumenta, ki bi podpiral, kjer manjka, pripravo načrtov upravljanja obalnih in morskih OIS. S tem bo projekt prispeval k uskladitvi načrtov upravljanja na ravni severnega Jadrana, s pripravo predlogov nacionalnih in transnacionalnih smernic za celostno upravljanje morskih obalnih habitatov z visoko ekološko vrednostjo in s ciljno usmerjenimi ukrepi z visoko inovativno vsebino.

Glavni rezultati:

Rezultati projekta TRETAMARA bodo prispevali h krepitvi upravljanja ekosistemov in pripomogli k doseganju posebnih rezultatov programa z izboljšanim ohranjanjem stanja habitatov (3.2.A) in vrst (3.2.B) ter doprinosom k opredelitvi instrumentov za ocenjevanje in promocijo ekosistemskih storitev. V sklopu aktivnosti bomo identificirali in zbirali obstoječe gradivo o habitatov in morebitnih načrtih upravljanja. Poleg tega bomo uvrščali v geografsko bazo podatkov tudi podatke o poglabljanju znanj. Podatke bomo objavili na spletni stran projekta po načelu »odprtih podatkov« preko storitev WMS in WFS. Izvajale se bodo čezmejne pilotne aktivnosti za podporo biotski raznovrstnosti, ki se bodo ponovile na območjih, za katere so pristojni posamezni partnerji. Aktivnosti se bodo izvajale na habitatih morskoobalnih območij z visoko ekološko vrednostjo, kot so biogeogene formacije, detritno dno Piranskega zaliva s sosednjimi območji sredozemske kamene korale (Cladocora caespitosa), in morski travniki cvetnic (Cymodocea nodosa in Zostera marina), s katerimi je povezana prisotnost leščurja (Pinna nobilis). En kazalnik neposrednih činkov projekta TRETAMARA z ozirom na čitev deležnikov in na konkretno čanje družbe o izredni ekološki vrednosti neobalnega morskega okolja, bo morebiti kategorizacija in število udeležencev na skupnih oziroma izobraževalnih dogodkih in in dogodkih za razširjanje informacij v skladu s kazalnikom neposrednih činkov 3.2.3.